Letošnja, tokrat že 7. edicija festivala IZIS poteka v dveh delih. Prvi del festivala od 5. do 26. julija, drugi pa od 2. avgusta do 23. avgusta 2019.

IZIS #7 - Invazija: otvoritev drugega dela

Drugi del festivala bomo otvorili s performansom Sluhovod #3, v petek, 2. avgusta ob 20.30 v razstavišču Monfort.

Instalacije si lahko ogledate v razstavišču Monfort, od torka do nedelje, od 09.00 do 14.00 ter 20.00 do 22.00, vse do 23. avgusta 2019.

English version of the text and programme is available here: https://www.pina.si/en/izis-7-invasion/

/ 𝗣𝗥𝗢𝗚𝗥𝗔𝗠 𝗦𝗣𝗢𝗗𝗔𝗝 /

IZIS Invazija vsekakor meri in obeležuje novo poglavje v obstoju obstranskega, a vztrajnega festivala. V dosedanjih izvedbah se je s ciljem infiltrirati intermedijsko umetnost na spored prizorišč v slovenski Istri uspešno gibal med omahovanjem in udarništvom, institucionalizacijo in gverilo. Morda mu zato vojaški besednjak tudi pritiče. Skupina umetnikov in kulturnih producentov, ki ga je zagnala, kuje zavezništvo z Obalnimi galerijami Piran in zaseda razstavišče Monfort. Predstavlja dela, ki jih je v zadnjih letih producirala koprska Pina, in katerih avtorji so tudi člani te iste skupine, hkrati pa program festivala ponuja invaziji del ostalih osrednjih slovenskih producentov intermedijskih del.

Invazija, ki jo ob prvi asociaciji povezujemo z vdorom sovražnih sil, nenazadnje temelji na nekaterih še preveč očitnih dejstvih današnjega časa, z nekaterimi od njih v odnos stopa tudi tokratni IZIS.

Res je, da bo IZIS vdrl v Monfort, kakor je tudi res, da bo šlo za prvo scela intermedijsko pregledno razstavo v njem. Za prikaz umetniške prakse, ki iz tehnološke invazije in najnovejših znanstvenih odkritjih snuje svoja orodja. Nekaj, kar za umetnost na splošno najbrž ni nič posebno novega, a ob soočanju z njenimi bolj klasičnimi oblikami, vsakokrat vsaj delno pionirskega. Prav tako je res, da bo IZIS vdor v vrhunec turistične sezone, v čas zloglasnega in dobrodošlega vdora turistov. V kraj, kjer stava na obmorski blišč zelo nazorno pokaže, da morda bližina angleških invade in invest, ni povsem naključna.

In da je morda odgovor na strah zbujajoče parole o ogroženosti, o invazijah in njenih posledicah – od najbolj volatilnih oblik kapitala, do vznika najbolj rudimentarnih zidov – invazija sama. Invazija kot branik, ki naj nezadržno vdiranje sprejme, ki naj ob sodobnem vrvežu in zmedi, kot osnovnim občutenjem našega časa, ta čas premisli, ponudi zaznavi. Se vpraša: kaj je naše, kaj napadeno, kaj braniti, katera meja mišljenja in zaznave je ta, ki to občutenje poraja? In ali lahko umetnost na sebi lasten način odgovarja dejanskim in namišljenim grožnjam, ali jih lahko, če ob njej postanemo, če vdre, premeri in ponudi neko drugačno značilnost časa. Ali pa vsaj zavedanje, da ni naša zmdenost nič manjša, kot tista, ki jo evocira več kot sto let stara pesem Konstantina Kavafisa V pričakovanju barbarov in ki se v prevodu Cirila Berglesa konča z verzoma:

»Kaj bo zdaj z nami, brez barbarov?
Navsezadnje, ti bi lahko bili neka rešitev.«

Neka rešitev je za IZIS Invazija,
Vabljeni in vabljene, da se ji pridružite,

Programska ekipa festivala IZIS

/ 𝗣𝗥𝗢𝗚𝗥𝗔𝗠 𝗜𝗡𝗦𝗧𝗔𝗟𝗔𝗖𝗜𝗝 /

𝟱. 𝗷𝘂𝗹𝗶𝗷 - 𝟮𝟲. 𝗷𝘂𝗹𝗶𝗷 𝟮𝟬𝟭𝟵:

Saša Spačal, Matic Potočnik: Liminoid (Ljudmila, Laboratorij za znanost in umetnost, 2013)

𝘗𝘳𝘪𝘱𝘳𝘢𝘷𝘪𝘴̌ 𝘮𝘦, 𝘳𝘢𝘻𝘱𝘳𝘴̌𝘪𝘴̌.
𝘎𝘭𝘦𝘥𝘦 𝘯𝘢 𝘵𝘢 𝘨𝘭𝘦𝘥𝘢𝘯 𝘫𝘢𝘻,
𝘵𝘰𝘭𝘪𝘬𝘴̌𝘯𝘰 𝘰𝘥𝘳𝘦𝘬𝘢𝘯𝘫𝘦 𝘴𝘦𝘣𝘪,
𝘴𝘢𝘮𝘰
𝘳𝘢𝘻𝘣𝘭𝘪𝘯𝘫𝘦𝘯𝘫𝘦,
𝘬𝘪 𝘱𝘳𝘦𝘪𝘵𝘪, 𝘴𝘦 𝘱𝘳𝘦𝘬,
𝘪𝘯 𝘷𝘴𝘦 𝘯𝘰𝘷𝘦 𝘷𝘦𝘻𝘪.

https://projectliminoid.wordpress.com/o-projektu/
https://wiki.ljudmila.org/Liminoid(sl)

Robertina Šebjanič, Aleš Hieng – Zergon, Ida Hiršelfelder: Časovni zamik/Kemobrionični vrt (Ljudmila, Zavod Projekt Atol, 2015)

𝘡𝘶𝘯𝘢𝘫 𝘥𝘰𝘴𝘦𝘨𝘢, 𝘰𝘣 𝘯𝘦𝘻𝘢𝘻𝘯𝘢𝘷𝘯𝘪𝘩 𝘱𝘰𝘴𝘵𝘢𝘯𝘦𝘮.
𝘚𝘢𝘮𝘰𝘻𝘥𝘳𝘶𝘻̌𝘦𝘷𝘢𝘭𝘯𝘦 𝘴𝘵𝘳𝘶𝘬𝘵𝘶𝘳𝘦, 𝘯𝘫𝘪𝘩 𝘱𝘪𝘴̌.
𝘛𝘶 𝘷𝘥𝘳𝘦 𝘯𝘫𝘪𝘩𝘰𝘷 𝘤̌𝘢𝘴, 𝘷𝘪𝘥𝘦𝘵𝘪 𝘥𝘳𝘶𝘨 𝘫𝘢𝘻.

https://wiki.ljudmila.org/%C4%8Casovni_zamik:_Kemobrioni%C4%8Dni_vrt

Tilen Sepič: Svetlobni oscilator (Ljudmila, zavod projekt Atol, Svetlobna gverila, 2016)

𝘡𝘨𝘰𝘭𝘫 𝘪𝘻 𝘬𝘳𝘰𝘻̌𝘦𝘯𝘫𝘢.
𝘜𝘵𝘳𝘪𝘱-𝘰𝘥𝘣𝘭𝘦𝘴𝘬,
𝘵𝘳𝘦𝘴𝘭𝘫𝘢𝘫-𝘻𝘷𝘦𝘯.
𝘐𝘯 𝘵𝘶𝘥𝘪 𝘰𝘥𝘨𝘰𝘷𝘰𝘳
𝘰𝘣𝘫𝘦𝘬𝘵𝘶-𝘮𝘦𝘯𝘪.
𝘝𝘱𝘪𝘫𝘰𝘤̌ 𝘷𝘪𝘥𝘪𝘮
𝘴𝘷𝘰𝘫𝘰 𝘴𝘦𝘯𝘤𝘰
𝘣𝘭𝘦𝘴̌𝘤̌𝘢𝘵𝘪 – 𝘱𝘦𝘵𝘪.

https://wiki.ljudmila.org/Svetlobni_oscilator

Marko Vivoda, Karlo Hmeljak, Luka Frelih: Rear (PiNA, 2016)

𝘗𝘰𝘨𝘯𝘢𝘯𝘢 𝘤̌𝘳𝘵𝘢 𝘨𝘳𝘢𝘷𝘪𝘳𝘢,
𝘝𝘴𝘦 𝘣𝘰𝘭𝘫 𝘬𝘰𝘯𝘵𝘶𝘳𝘦 𝘯𝘦𝘬𝘰𝘨𝘢,
𝘐𝘻 𝘳𝘪𝘴𝘢 𝘤̌𝘳𝘬 𝘵𝘦 𝘪𝘻𝘤̌𝘳𝘵𝘢,
𝘥𝘢 𝘻𝘳𝘤𝘢𝘭𝘯𝘰 𝘬𝘰𝘮𝘢𝘫 𝘻𝘢𝘻𝘯𝘢𝘷𝘯𝘰
𝘜𝘵𝘳𝘪𝘱𝘢𝘯𝘫𝘦. 𝘋𝘢 𝘰𝘥𝘳𝘦𝘷𝘦𝘯𝘪.

https://www.pina.si/vivoda-hmeljak-in-frelih-premierno-z-instalacijo-rear-realnost-arbitrarnosti-na-festivalu-speculum-artium/

𝟮. 𝗮𝘃𝗴𝘂𝘀𝘁 - 𝟮𝟯. 𝗮𝘃𝗴𝘂𝘀𝘁 𝟮𝟬𝟭𝟵:

Gašper Milkovič Biloslav, Mitja Cerkvenik, Marko Turkuš, Marko Vivoda: Radia (PiNA, 2019)

𝘗𝘰𝘴𝘭𝘦𝘥𝘪𝘤 𝘴𝘦𝘷𝘢𝘯𝘫𝘢 𝘪𝘯𝘧𝘰𝘳𝘮𝘪𝘳𝘢𝘯𝘫𝘢
𝘯𝘦 𝘷𝘵𝘪𝘴𝘬𝘶𝘫𝘦 𝘵𝘦𝘭𝘰, 𝘯𝘦𝘥𝘰𝘴𝘵𝘰𝘱𝘯𝘰.
𝘈 𝘫𝘪𝘩 𝘻𝘥𝘢𝘫 𝘮𝘳𝘦𝘻̌𝘯𝘪𝘤𝘢, 𝘯𝘦
𝘱𝘰𝘴𝘳𝘦𝘥𝘯𝘰
𝘶𝘰𝘣𝘭𝘪𝘤̌𝘪 𝘻𝘢𝘮𝘦.

http://www.svetlobnagverila.net/team-members/gasper-milkovic-biloslav-mitja-cerkvenik-marko-turkus-marko-vivoda-radia/

Stran22: Soap Opera (K01 M04 J01) (Svetlobna Gverila, Stran22, 2019)

𝘝 𝘱𝘳𝘦𝘵𝘢𝘬𝘢𝘫𝘰𝘤̌𝘰 𝘰𝘱𝘯𝘰,
𝘷𝘢𝘳𝘯𝘰 𝘷 𝘯𝘫𝘦𝘯𝘦𝘮 𝘤̌𝘶𝘥𝘶,
𝘩𝘭𝘦𝘱𝘦𝘤̌𝘦 𝘱𝘰 𝘵𝘰𝘭𝘪𝘬𝘴̌𝘯𝘪
𝘭𝘦𝘱𝘰𝘵𝘪, 𝘵𝘢𝘬𝘰 𝘬𝘳𝘩𝘬𝘪
𝘶𝘵𝘷𝘢𝘳𝘪, 𝘬𝘰 𝘱𝘰𝘤̌𝘪.

http://www.svetlobnagverila.net/team-members/stran-22-zajfnica-k01-m04-j01-votlina/

Andrej Koruza, Jan Krmelj, Gašper Torkar, Nika Erjavec (DivinaMimesis): Niti sled (Pina, 2017)

»𝘡̌𝘪𝘷𝘭𝘫𝘦𝘯𝘫𝘦 𝘮𝘰𝘳𝘢𝘮𝘰 𝘻̌𝘪𝘷𝘦𝘵𝘪 𝘬𝘰𝘵 𝘴𝘬𝘳𝘪𝘷𝘯𝘰𝘴𝘵. 𝘕𝘦𝘪𝘳𝘦𝘬𝘭𝘫𝘪𝘷𝘰,
𝘯𝘦𝘪𝘻𝘳𝘦𝘤̌𝘦𝘯𝘰. 𝘚𝘬𝘰𝘮𝘶𝘯𝘪𝘤𝘪𝘳𝘢𝘯𝘰 𝘴𝘬𝘰𝘻𝘪 𝘯𝘦𝘴𝘱𝘰𝘳𝘢𝘻𝘶𝘮,
𝘯𝘦𝘪𝘻𝘱𝘰𝘷𝘦𝘥𝘢𝘯𝘰. 𝘛𝘢𝘮 𝘫𝘦 𝘴𝘷𝘰𝘣𝘰𝘥𝘢:
𝘯𝘦 𝘱𝘶𝘴̌𝘤̌𝘢 𝘯𝘪𝘵𝘪 𝘴𝘭𝘦𝘥𝘪.«
𝘑𝘢𝘯 𝘒𝘳𝘮𝘦𝘭𝘫

http://2017.kiblix.org/si/razstava-zavetja-babilona/andrej-koruza-jan-krmelj-gasper-torkar-nika-erjavec-divinamimesis-si/

name: Nano-grafiti (KID KIBLA)

𝘐𝘯𝘷𝘢𝘻𝘪𝘫𝘢 𝘷𝘴𝘦 𝘮𝘢𝘯𝘫𝘴̌𝘦𝘨𝘢.
𝘚𝘱𝘰𝘵, 𝘵𝘢𝘨, 𝘴𝘵𝘰𝘱 ...
𝘎𝘰𝘭𝘪𝘮 𝘰𝘤̌𝘦𝘮 𝘳𝘰𝘣,
𝘻𝘢𝘥𝘢𝘵𝘪 𝘶𝘥𝘢𝘳𝘦𝘤 𝘮𝘦𝘳𝘪,
𝘬𝘪 𝘬𝘰𝘵 𝘦𝘥𝘪𝘯𝘢 –
𝘴̌𝘦𝘱𝘯𝘪𝘵𝘪: 𝘵𝘪 𝘯𝘪𝘴𝘪 𝘷𝘴𝘢.

https://name199.wixsite.com/nanograffiti/text

++++++++++++++++++++++++++++++++++++

𝗣𝗥𝗢𝗗𝗨𝗞𝗖𝗜𝗝𝗔: PiNA

𝗞𝗢𝗣𝗥𝗢𝗗𝗨𝗞𝗖𝗜𝗝𝗔: Obalne Galerije Piran, Društvo Ljudmila, Zavod Projekt Atol, Svetlobna Gverila, Prostorož, Zavod Sploh, KID KIBLA, DDT

𝗦𝗢𝗙𝗜𝗡𝗔𝗡𝗖𝗘𝗥𝗝𝗜: ESRR, Ministrstvo za kulturo RS, Občina Piran, JSKD, M.C.Ruk

𝗠𝗘𝗗𝗜𝗝𝗦𝗞𝗜 𝗦𝗣𝗢𝗡𝗭𝗢𝗥: Radio Študent