M. Peljhan & M. Biederman | EM Horizons
EM Horizons
Dve situaciji za vzpostavljanje čuječnega in poučenega občestva
Da bi elektromagnetne sile uporabili, jih lahko oblikujemo in moduliramo, preiskujemo in spreminjamo. V seriji del EM HORIZONS Marko Peljhan in Matthew Biederman uporabljata mehansko učenje, SDR radijsko tehnologijo in tehnike pretvarjanja, z njimi razkrivata nabor strategij, ki odsevajo njihove sodobne rabe ter hkrati kažeta v smer bodočih raziskav na tem področju.
Delo Generativna antagonistična mreža (A Generative Adversarial Network; v tem kontekstu zanimiv in agresiven izraz) prek niza podatkov, ki jih je v javnost posredovala ameriška Administracija za varnost v prometu (TSA), nevralno mrežo uči generirati portrete človeških teles. Hibridne slike, ki nastanejo v tem procesu, niso podobe določenih oseb, temveč “halucinacije” omrežja, skoznje pa se razkriva proces njegovega “učenja”. Nizi podatkov, ki so v delu uporabljeni za strojno učenje, so prav tisti, ki v procesu skeniranja nastanejo vsakič, ko oseba v ZDA in v nekaterih drugih državah vstopi na letališki terminal. TSA je te slike javnosti posredovala v upanju, da bi s pomočjo javnosti razvili algoritem, ki bi avtomatično zaznal “grožnje”. Delo sestavlja več prikazov, ki ponujajo vpogled v sistemsko učenje za generiranje slik. Prikazuje nenavadno zanko stroja, ki se uči oponašati podobe, zbrane prek biometričnih podatkov in drugih artefaktov z rabo algoritma generativnega antagonističnega omrežja.
Druga situacija, ZVEZDNA DOLINA (IKAR) naslavlja trenutni položaj in razprave o pojmih ter strukturiranju zasebnosti, državnega nadzora, varnosti in aktivnega državljanskega potenciala, da bi se soočili ter ponovno premislili odnose med državljani, državami, korporacijam in obrambnim oz. vojaškim gospodarskim sektorjem ter njihovimi vidnimi, pol-preglednimi in skritimi strukturami. Ker se projekt razvija prek uporabe algoritmov za strojno učenje, lahko zgrajene sisteme uporabimo kot orodje za pridobitev podatkov o zasedbi, uporabi in morebitni zlorabi infrastrukture za globalno množično obveščanje.
ZVEZDNA DOLINA (IKAR) je sestavljena iz iskrišča, ki zasede in nadvlada lokalne signale. Oddajnik kontrolira računalnik, povezan na nevronsko mrežo (oz. umetno inteligenco), ki se je učila imen preteklih ameriških vojaških operacij in njihovih opisov, da bi porodila nova imena, prizorišča in direktive “namišljenih” operacij, pa naj gre za tiste iz preteklosti ali prihodnje projekcije. Tako delo še dodatno izpostavlja načrtno zastiranje dejstev pred javnostjo.
Obe deli v sklopu EM HORIZONS, sta del evolutivnega kompleta orodij, ki ga Peljhan in Biederman že dvajset let razvijata z mislijo na vnovično preiskovanje in redefiniranje našega odnosa do političnih, filozofskih in fizičnih pogojev (obravnave in uporabe) elektromagnetnega spektra.
Za podporo se zahvaljujemo kanadskemu svetu Conseil des arts et des lettres du Québec, Ministrstvu za kulturo RS, Oddelku za kulturo Mestne občine Ljubljana in Systemics Lab (MAT, UCSB).
Marko Peljhan
Marko Peljhan (1969) je leta 1994 ustanovil umetniško organizacijo Projekt Atol in bil leto pozneje eden od soustanoviteljev ljubljanskega laboratorija za nove medije Ljudmila. Enega svojih najbolj znanih projektov, Makrolab, je prvič predstavil na Dokumenti leta 1997 ter leta 2003 tudi na petdesetem Bienalu v Benetkah. Peljhanovo delo je bilo v zadnjih 25 letih predstavljeno in nagrajeno na številnih bienalih in festivalih, na razstavah ISEA in Ars Electronica ter v muzejih, kot so P.S.1 MoMA, New Museum of Contemporary Art, ICC NTT Tokyo, YCAM Yamaguchi, Van Abbemuseum Eindhoven, Asia Culture Centre Gwangju in Garage v Moskvi. Med drugim je leta 2001 prejel nagrado Prix Ars Electronica zlata nika za projekt polar, ki ga soustvarja z nemškim umetnikom Carstenom Nicolaijem. Z ameriško-kanadskim umetnikom Matthewom Biedermanom od leta 2008 vodita Iniciatitvo za arktično perspektivo (Arctic Perspective Initiative), ki se posveča globalnemu pomenu arktične geopolitične, naravne in kulturne sfere in je bila predstavljena na pregledni razstavi Kodirana utopija v Moderni galeriji leta 2011. Peljhanovo delo je posvečeno tudi raziskavam in pedagogiki na stiku med umetnostjo, tehnologijo in mediji na kalifornijski univerzi UC Santa Barbara, kjer ima naziv rednega profesorja. V Sloveniji je bil med pobudniki za ustanovitev Centra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije in začel leta 1998 aktivno delovati v vesoljskih in aeronavtičnih raziskavah in kulturalizaciji. V radijskem spektru je znan kot S54MX.
Matthew Biederman
Matthew Biederman je v Kanadi živeč ameriški umetnik, katerega interesi prečijo več medijev in miljejev, sistemov in skupnosti. Ustvarja performanse, video dela in instalacije, ki uporabljajo svetlobo, prostor in zvok ter se dotikajo značilnosti naše zaznave, kot je posredovana prek digitalnih tehnologij. Z Markom Peljhanom je glavni avtor Arctic Perspective Initiative, ki se posveča povezovanju tradicionalnih znanj in novih tehnologij z namenom vzpostavitve večje avtonomnosti cirkumpolarnih območij. Svoja dela je predstavljal na Lyon Bienniale, Istanbul Design Bienniale, The Tokyo Museum of Photography, ELEKTRA, Ars Electronica, CTM, Montreal Bienniale in mnogih drugih. Pierce Warnecke je ameriški zvočni in video umetnik, ki je dolgo živel v Franciji, nato v Berlinu in od nedavnega v Španiji. Sodeloval je s Frankom Bretschneiderjem (vizualije za njegovo delo “Sinn+Form” za založbo raster-noton). Je so-kustos festivala in založbe Emitter Micro. Svoja dela je predstavljal na KW Institut, LEAP, Harvestworks, Luggage Store Gallery, Berklee, CalArts, pa tudi na festivalih kot so Bienale Zero1, MADEiRADiG, Transmediale, Bozart/BEAF, Boston Cyberarts, Visionsonic, Pixelache, Vidéoformes, SXSW Interactive, CMT in drugi. Njegova glasba je izšla pri založbah Khalija, Staaltape, Gaffer, Attenuation Circuit in Grünrekorder.
